Input:

Zaključevanje v razredu stroškov (razred 4), prihodkov (razred 7), odhodkov (razred 7) in poslovnega izida (razred 8) ter ugotavljanje poslovnega izida, zaključevanje in otvoritev kontov

18.3.2019, , Vir: Verlag Dashöfer

Zaključevanje v razredu stroškov (razred 4), prihodkov (razred 7), odhodkov (razred 7) in poslovnega izida (razred 8) ter ugotavljanje poslovnega izida, zaključevanje in otvoritev kontov

Cilj lekcije

Seznanili vas bomo s tem kako se zaključujejo konti ob koncu leta. Značilne knjižbe so:

- knjiženje po obračunu proizvodnje ugotovljenih direktnih stroškov proizvodnje

- zapiranje posamičnih kontov razreda 4 (znesek na kontu 491 je ugotovljen kot razlika med vsemi stroški in direktnimi stroški proizvodnje)

- prenos stroškov razreda 4 direktno med poslovne odhodke (tisti del, ki se ne všteva v obračun proizvodnje)

- zapiranje kontov prihodkov in odhodkov

- ugotovitev davka od dohodkov pranih oseb

- ugotovitev čistega dobička

- prenos davka od dohodkov pravnih oseb med obveznosti

- prenos čistega dobička

- razporeditev čistega dobička za oblikovanje zakonskih rezerv

- prenos dela čistega dobička med  zakonske rezerve

- ugotovitev neuporabljenega dela čistega dobička

- prenos neuporabljenega dela čistega dobička med kapital

- ugotavljanje in pokrivanje izgube

Teorija

Za razumevanje priporočamo, preberite: Uvod v Slovenske računovodske standarde, B. Okvir Slovenskih računovodskih standardov, točka 4. do 7., Slovenski računovodski standard 21 in PSR 4 Vrste poslovnega izida in denarnega izida.

Poslovne knjige se odprejo in zaključijo vsako poslovno leto. Temeljne poslovne knjige se odprejo za postavke sredstev in obveznosti do njihovih virov na podlagi začetne bilance stanja proučevanega poslovnega leta, ki je enaka končni bilanci stanja prejšnjega poslovnega leta. Postavke sredstev in obveznosti do njihovih virov, ki jih v začetni bilanci stanja ni, se odprejo v temeljnih poslovnih knjigah med letom ob nastankih poslovnih dogodkov, zaradi katerih se pojavijo, in na podlagi ustreznih knjigovodskih listin. To velja tudi za odpiranje kontov stroškov, odhodkov, prihodkov in poslovnega izida. Po vseh knjiženjih za poslovno leto in kontroliranju izkazanih stanj se poslovne knjige zaključijo tako, da niso mogoča nikakršna knjiženja več oziroma da vnesenih podatkov ni mogoče spreminjati. (PSR 2.18)

Poslovni izid (dobiček ali izguba) je razlika med prihodki in odhodki v obračunskem obdobju. (PSR 4.1)

Rezerve iz dobička

Rezerve iz dobička izvirajo iz poslovanja družbe, saj je njihov vir čisti dobiček poslovnega leta in preneseni čisti dobiček.

Te rezerve so namensko zadržan del čistega dobička predvsem za poravnavanje morebitnih izgub v prihodnosti. Razlikujemo:

- zakonske rezerve,

- rezerve za lastne deleže oziroma za lastne poslovne deleže,

- lastne delnice in lastni poslovni deleži (kot odbitna postavka),

- statutarne rezerve in

- druge rezerve iz dobička.

Zakonske rezerve so obvezne rezerve iz dobička. Višina zakonskih rezerv je odvisna od vsote zakonskih in kapitalskih rezerv, in je opredeljena z deset odstotki ali v statutu določenem višjem deležu osnovnega kapitala. Če družba zakonskih rezerv ne oblikuje s presežki vplačil kapitala, se mora oblikovati postopno z vsakoletnim odvajanjem zneskov letnega čistega dobička, zmanjšanega za morebitno kritje prenesene izgube, v zakonske rezerve.

Zakon določa tudi dolžnost oblikovanja rezerv za lastne deleže, in sicer v bilanci stanja za poslovno leto, če je družba v poslovnem letu pridobila lastne deleže, v višini zneskov, ki so bili plačani za pridobitev lastnih deležev. V nasprotnem primeru je pridobitev lastnih delnic oziroma deležev nezakonita, zato so rezerve za lastne deleže obvezne rezerve.

Statutarne rezerve so fakultativne, odvisne od statutarne odločitve, a če jih določa statut družbe, jih je obvezno treba oblikovati v skladu z zakonom, zato jih uvrščamo med obvezne rezerve.

Druge rezerve iz dobička so prostovoljne rezerve in se lahko oblikujejo samo iz preostalega čistega dobička. Oblikovanje drugih rezerv je odvisno od odločitve poslovodstva in nadzornega sveta oziroma skupščine.

Rezerve iz dobička evidentiramo, ko jih oblikuje ustrezen organ družbe. Lahko se oblikujejo izključno iz zneskov čistega dobička.

Uporaba rezerv je z ZGD-1 prav tako natančno predpisana:

- druge in statutarne rezerve se lahko uporabijo za katerikoli namen;

- rezerve za lastne deleže se lahko sprostijo le v primeru, če so lastni deleži odtujeni ali umaknjeni;

- zakonske rezerve se lahko uporabijo le za pokrivanje izgube in za prenos v osnovni kapital, vendar morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji.

Preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let

Gre za ostanek čistega dobička, ki v obliki dividend ali drugih deležev v dobičku ni bil razdeljen med lastnike, prav tako ni bil opredeljen kot rezerva. Preneseni dobiček je tisti del bilančnega dobička preteklega poslovnega leta, za katerega so lastniki (praviloma na skupščini) sklenili, da se ne uporabi za dodatno oblikovanje drugih rezerv iz dobička oziroma za razdelitev med delničarje oziroma družbenike ali za kak drug namen, določen s statutom. To je torej tisti del bilančnega dobička poslovnega leta, o katerem bo skupščina praviloma odločala v naslednjih poslovnih letih (razen v nekaterih primerih, npr. ob izgubi). Preneseni čisti dobiček povečuje bilančni dobiček naslednjega poslovnega leta .

Preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let evidentiramo, ko je sprejet sklep o razdelitvi dobička posameznega poslovnega leta, ko so pokrite pretekle izgube, poravnani zneski za rezerve in za udeležbo v dobičku lastnikov podjetja.

Prenesena čista izguba iz prejšnjih let

To je izguba, ki ni bila poravnana iz čistega dobička poslovnega leta ali z nabranimi drugimi sestavinami kapitala (predvsem z rezervami) ali z dobičkom prejšnjih let. O preneseni čisti izgubi govorimo takrat, ko z rezervami ali drugimi sestavinami kapitala ni mogoče v celoti poravnati nastale izgube. Prenesena čista izguba zmanjšuje celotni kapital, prav tako zmanjšuje bilančni dobiček prihodnjih poslovnih let, dokler ne bo pokrita iz ustreznih virov.

Čisti dobiček ali čista izguba

Prehodno še ne razdeljeni čisti dobiček ali še ne poravnana čista izguba poslovnega leta se evidentira na podlagi temeljnih računovodskih izkazov zadnjega poslovnega leta. V izkazu poslovnega izida je to razlika med vsemi prihodki in vsemi odhodki, zmanjšana za davke od dohodkov pravnih oseb.

Razlikovati moramo čisti dobiček poslovnega leta od bilančnega dobička:

- čisti dobiček poslovnega leta: poslovni izid poslovnega leta po odštetju davka od odhodkov pravnih oseb;

- bilančni dobiček: vsota poslovnega izida poslovnega leta, prenesenega dobička in povečanja/zmanjšanja bilančnega dobička (npr. za rezerve). Prikaže se v dodatku k izkazu poslovnega izida ali v izkazu gibanja kapitala. Je gospodarska kategorija, o kateri odloča skupščina. Družbeniki oziroma delničarji imajo tako pravico do deleža v bilančnem dobičku, ki ga skupščina ni določila za rezerve ali za druge namene. Dividende se delijo le iz bilančnega dobička, ni pa mogoče, da bi družba izplačevala dividende, ko bi hkrati izkazovala nepokrito izgubo.

Uporaba ugotovljenega čistega dobička

Na podlagi 64. členom ZGD-1 mora poslovodstvo družbe z omejeno odgovornostjo ugotovljeni čisti dobiček poslovnega leta že ob sestavi letnega poročila

 Potrebujete pomoč?
Imate težavo z uporabo portala? Pišite nam.
Vaše sporočilo je bilo uspešno poslano.
Input:

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov.   V redu   Več o piškotkih