Input:

Priprava na bilanciranje (usklajevanje evidenc, popravki in odpisi terjatev, inventura, tečajne razlike, prevrednotenje)

1.5.2023, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 15 minut

Priprava na bilanciranje (usklajevanje evidenc, popravki in odpisi terjatev, inventura, tečajne razlike, prevrednotenje)

Cilj lekcije

Seznanili vas bomo, kako se knjižijo poslovni dogodki ob koncu leta. Najbolj značilni so:

- popis sredstev in obveznosti,

- popis – uskladitev dejanskih stanj sredstvi in obveznosti do virov sredstev s stanji v glavni knjigi (najmanj enkrat letno, ne nujno na koncu leta). (4. odstavek 54. člena ZGD-1) - celoten popis poteka v evrih,

- na koncu obračunskega obdobja se zaradi spremembe ocen rezervacije popravijo tako, da je njihova vrednost enaka vrednosti izdatkov, ki so po predvidevanjih potrebni za poravnavo obveze. Če je učinek časovne vrednosti denarja pomemben, morajo biti pričakovani izdatki ustrezno diskontirani na sedanjo vrednost. (SRS 2016 10.18)

- ob sestavljanju vsakokratnih končnih obračunov amortizacije je treba pri pomembnejših postavkah preverjati dobo koristnosti opredmetenih osnovnih sredstev, amortizacijske stopnje pa glede na to preračunati, če se pričakovanja pomembno razlikujejo od ocen. Učinek preračuna se obravnava kot sprememba računovodske ocene. Dobo in metodo amortiziranja neopredmetenih sredstev je treba pregledati najmanj na koncu vsakega poslovnega leta. (SRS 2016 1.19 in SRS 2016 2.24).

Najmanj na koncu leta je potrebno preveriti preostalo vrednost osnovnega sredstva in neopredmetenega sredstva, za katero smo jo upoštevali pri določitvi amortizacijske osnove (SRS 2016 1.20., 2.25),

- prevrednotenje neopredmetenih sredstev ter opredmetenih osnovnih sredstev, za katere se uporablja model nabavne vrednosti, je sprememba njihove knjigovodske vrednosti zaradi oslabitve. Neopredmetena sredstva se ne revalorizirajo. Revalorizirajo se lahko zgradbe in zemljišča. (SRS 2016 1.31, 1.32, 2.28).

Podjetju ni treba ocenjevati nadomestljive vrednosti sredstva na dan vsakega poročanja. (SRS 2016 17.4). Če obstaja kakršnokoli znamenje iz SRS 2016 17.5 in 17.6, podjetje oceni nadomestljivo vrednost sredstva.

Knjigovodsko vrednost neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, za katere se uporablja model nabavne vrednosti, je treba zmanjšati, če presega njihovo nadomestljivo vrednost. (SRS 2016 1.40, 2.29).

Podjetje mora preverjati, ali je neopredmeteno sredstvo z nedoločeno dobo koristnosti oziroma neopredmeteno sredstvo, ki se še ne uporablja, oslabljeno, tako da na dan sestavitve računovodskih izkazov primerja njegovo knjigovodsko vrednost z njegovo nadomestljivo vrednostjo (SRS 2016 2.30). Podjetje mora vsako leto preverjati morebitno oslabitev dobrega imena. (SRS 2016 2.30).

Finančne naložbe, ki niso razvrščene v finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, je na vsak dan bilance stanja treba oceniti, ali obstaja kak nepristranski dokaz o njihovi morebitni oslabljenosti. Če tak dokaz obstaja, je treba finančno naložbo prevrednotiti zaradi oslabitve. (SRS 2016 3.25).

Dokazani dobiček ali dokazana izguba iz spremembe poštene vrednosti finančnega sredstva, ki ni del razmerja pri varovanju vrednosti, se pripozna pri finančnem sredstvu, izmerjenem po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se pripozna v poslovnem izidu prek finančnih prihodkov in odhodkov. (SRS 2016 3.22):

- najmanj na koncu leta preveriti, če so zaloge oslabljene (SRS 2016 4.18),

- najmanj na koncu leta preveriti če so posamezne terjatve izkazane v ustrezni velikosti (SRS 2016 5.23),

- prevrednotenje denarnih sredstev, ki so izkazana v tuji valuti smo dolžni zadnji dan v poslovnem letu prevrednotiti po zadnjem znanem tečaju te valute, če se ta spremeni glede na začetni tečaj (SRS 2016 7.12),

- dolgovi, ki so nominirani v tuji valuti, se morajo konec poslovnega leta prevrednotiti po zadnjem znanem tečaju valute v kateri so nominirani (SRS 2016 9.17,),

- terjatve v tuji valuti (SRS 2016 5.25) se konec leta preračunajo v domačo valuto,

- kratkoročno odloženi stroški in odhodki (SRS 2016 12) (v praksi se največkrat pojavljajo verodostojne knjigovodske listine, ki izkazujejo poslovne dogodke, ki se nanašajo na dve zaporedni obračunski obdobji v zvezi z zavarovanji, najemninami, registracije vozil, članarinami, naročninami na razno strokovno literaturo, obresti),

- stroški oziroma odhodki, ki jih vračunavamo v naprej (SRS 2016 12) (naštejmo nekaj najbolj pogostih: stroški računovodskih storitev, storitve, ki se nanašajo na preteklo obračunsko obdobje se dejansko opravljajo še vse do meseca aprila v naslednjem obračunskem obdobju, (ker storitev v zvezi s tem še ni opravljena v obračunskem obdobju tudi nimamo zanjo še verodostojne knjigovodske listine, ki bi jo evidentirali. Stroške pa zato evidentiramo v naprej na podlagi pogodbenega razmerja), storitve revizije, ki se bo seveda opravila v naslednjem obračunskem obdobju, vendar se nanaša na tekoče obračunsko obdobje, stroški porabe električne energije, porabe vode, plina, komunalne storitve in podobno, za katere v obračunskem obdobju še nimamo verodostojne knjigovodske listine,

- kratkoročno odloženi prihodki (SRS 2016 12),

- kratkoročno nezaračunani prihodki (SRS 2016 12).

Teorija

Za razumevanje priporočamo, preberite: Slovenski računovodski standardi (Uvod v SRS 2016, B. Okvir Slovenskih računovodskih standardov, 4. Prevrednotovanje gospodarskih kategorij v računovodskih izkazih in računovodskih razvidih, pri vseh Slovenskih računovodskih standardih 1 do 11 poglavje Č o prevrednotovanju), ter standarda Slovenski računovodski standard 16 – Ugotavljanje in merjenje poštene

 Potrebujete pomoč?
Imate težavo z uporabo portala? Pišite nam.
Vaše sporočilo je bilo uspešno poslano.
Input: