Input:

Materialno knjigovodstvo ter knjigovodstvo proizvodov

12.3.2019, , Vir: Verlag Dashöfer

Materialno knjigovodstvo ter knjigovodstvo proizvodov

V lekciji o materialnem knjigovodstvu ter knjigovodstvu proizvodov vas bomo seznanili kako se zaloge materiala ob nakupu ovrednoti po nabavni ceni. Prikazali bomo vse možne količinske metode vodenja zalog proizvodnje. Prikazali bomo, kako se stroški prenesejo iz razreda 4 na nedokončano proizvodnjo, kako se ugotovi delež dokončane proizvodnje, kako se ugotovi vrednost prodanih proizvodov ter kako se knjiži prodajna cena teh proizvodov.

Vsebina lekcije:

1. Knjiženje nakupa materiala (nakupna vrednost zmanjšana za popuste, stroški prevoza, carine).

2. Knjiženje prejetega letnega superrabata za nakupe surovin.

3. Knjiženje nabave zalog materiala ter porabo v glavni knjigi, prikaz gibanja zalog materiala na kartici materiala (če podjetje uporablja metodo tehtanih povprečnih cen, metodo drsečih povprečnih cen, metodo zaporednih cen (fifo)).

4. Knjiženje prodaje materiala, ki ga podjetje pri proizvodnji ne bo več potrebovalo (ugotavljanje dobička/izgube iz posla).

5. Knjiženje stroškov, katere je podjetje imelo pri proizvodnji izdelkov (stroškov materiala, stroškov storitev kooperantov, neposrednih stroškov amortizacije, izdelavnih plač) na nedokončano proizvodnjo, kako se ugotovi in poknjiži delež dokončane proizvodnje, kako se ugotovi vrednost prodanih proizvodov ter kako se knjiži prodajna cena teh proizvodov.

6. Knjiženje lastnih polproizvodov, ki jih da podjetje kooperantu v končno brušenje in barvanje, preden jih sestavi v gotove proizvode.

Teorija

Za razumevanje priporočamo, preberite:

Slovenski računovodski standardi (SRS2016): 4, 12 in PSR 3.

Zaloga materiala zajema količine v skladišču, dodelavi in predelavi pa tudi na poti od dobavitelja, če jih je kupec že prevzel. (SRS2016 4.2.) Material v širšem pomenu so osnovni in pomožni material, polproizvodi, deli, nadomestni deli, drobni inventar ter gorivo in mazivo. (SRS2016 4.28.)

Količinska enota zaloge materiala se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Med nevračljive nakupne dajatve se všteva tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste. (SRS2016 4.11.) Neposredni stroški nabave so prevozni stroški, stroški nakladanja, prekladanja in razkladanja, stroški prevoznega zavarovanja, stroški posebej zaračunane embalaže, stroški spremljanja blaga, stroški storitev posredniških agencij in podobni stroški, ki bremenijo kupca. Popusti pri nakupni ceni so le popusti, zapisani na računu; kasneje dobljeni popusti zmanjšujejo poslovne odhodke. (SRS2016 4.28.)

Stroški materiala so cenovno izraženi potroški materiala. (SRS2016 12.1. ) Stroški materiala so odvisni od metode, ki se uporablja: metoda zaporednih cen ali metoda tehtanih povprečnih cen. Povprečne cene lahko organizacija izračunava za vsak dodatni prejem v zalogo (metoda drsečih tehtanih povprečnih cen) ali za obdobje. Če se uporabljajo stalne cene materiala, se pri porabi obračuna ustrezni del odmikov. (SRS2016 12.12.)

Zaloga v postopku proizvajanja zajema nedokončano proizvodnjo in polproizvode . Nedokončana proizvodnja lahko obsega tudi opravljanje storitev, ki so do konca obračunskega obdobja dokončane, od naročnika pa še ne prevzete (potrjene). (SRS2016 4.3.)

Količinska enota proizvoda oziroma nedokončane proizvodnje se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po proizvajalnih stroških v širšem ali ožjem pomenu, lahko pa se v utemeljenih okoliščinah ovrednoti z zoženo lastno ceno kot eno skrajnostjo oziroma s spremenljivimi proizvajalnimi stroški v ožjem pomenu kot drugo skrajnostjo. V vrednost zalog je mogoče všteti stroške izposojanja, s katerimi se financirajo zaloge. (SRS2016 4.12.)

Zaloge materiala, zaloge proizvodov oziroma polproizvodov oddanih v dodelavo in predelavo, izkazuje lastnik med svojimi zalogami, ob vrnitvi iz dodelave in predelave pa poveča njihovo do tedaj izkazano vrednost za stroške v zvezi z dodelavo oziroma predelavo in za zaračunani davek na dodano vrednost, če ga pri obračunu ni mogoče odbiti kot vstopni davek. Podjetje, ki sprejme zaloge materiala oziroma trgovskega blaga v dodelavo oziroma predelavo, ni lastnik teh zalog, zato jih spremlja zunajbilančno. (SRS2016 4.29)

Stroški po izvirnih vrstah se razporejajo po stroškovnih mestih , ki omogočajo najmanj ločeno spremljanje stroškov proizvajanja, stroškov nakupovanja, stroškov prodajanja in stroškov skupnih služb ... . Število stroškovnih mest v podjetju je treba prilagoditi njegovi velikosti, organiziranosti, posebnostim…. (PSR 3.2.)

Stroški po izvirnih vrstah se razporejajo po stroškovnih nosilcih, s katerimi se podjetje pojavlja na trgu. (PSR 3.4) Stroškovni nosilec je poslovni učinek, zaradi katerega se pojavijo stroški in s katerim jih je treba tudi povezovati. (PSR 3.20.)

Sestavine kalkulacije lastne cene stroškovnega nosilca pri nizni (serijski) oziroma posamični dejavnosti po naročilu so

a) neposredni stroški materiala,

b) neposredni stroški dela,

c) drugi neposredni stroški,

d) posredni proizvajalni stroški v ožjem pomenu (stroški ustvarjanja učinkov),

e) posredni stroški nakupovanja,

f) posredni stroški prodajanja,

g) posredni stroški splošnih služb,

h) posredni finančni stroški in

i) neposredni stroški prodaje.

(PSR 3.13.)

Pri vrednotenju poslovnih učinkov po lastni ceni, zoženi za obresti, se iz kalkulacije v duhu PRS 3.13 izključita sestavini g) in h), pri vrednotenju poslovnih

 Potrebujete pomoč?
Imate težavo z uporabo portala? Pišite nam.
Vaše sporočilo je bilo uspešno poslano.
Input:

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov.   V redu   Več o piškotkih