Input:

Kratkoročne in dolgoročne časovne razmejitve ter rezervacije

4.4.2019, , Vir: Verlag Dashöfer

Kratkoročne in dolgoročne časovne razmejitve ter rezervacije

Cilj lekcije

Seznanili vas bomo kako se knjižijo poslovni dogodki za katere je značilno:

- da v obračunskem obdobju podjetje izkaže tudi stroške, ki na presečni bilančni dan še niso zapadli v plačilo. Obstajati mora le verjetnost kasnejše uveljavitve in kasnejšega plačila stroškov, poslovni temelj pa mora izvirati iz tekočega oziroma prejšnjih obračunskih obdobij (na primer ob prodaji blaga oziroma storitev dana jamstva);

- da omejujemo dobiček obračunskega obdobja, v katerem so stroški povzročeni, in ne obdobja, v katerem pride do izdatka. Pri tem je poznan njihov izvor, velikost in zapadlost v plačilo (na primer zavarovalne premije, stroški revidiranja za poslovno leto).

Naučili se bomo, kako se knjižijo:

- kratkoročno odloženi stroški

- kratkoročno nezaračunani prihodki

- vrednotnice

- kratkoročno vnaprej vračunani stroški oz. odhodki

- kratkoročno odloženi prihodki

- dolgoročne aktivne časovne razmejitve

- dolgoročne pasivne časovne razmejitve

- dolgoročno odloženi prihodki

- rezervacije

Teorija

Za razumevanje priporočamo, preberite: Slovenski računovodski standardi ( Uvod v Slovenske računovodske standarde in okvir Slovenskih računovodskih standardov, B. Okvir Slovenskih računovodskih standardov

1. Temeljne računovodske predpostavke in kakovostne značilnosti računovodenja, SRS2016 11).

Časovne razmejitve, ki se bodo uporabljale v letu dni, se opredelijo kot kratkoročne, časovne razmejitve, ki se bodo uporabljale v obdobju, daljšem od leta dni, pa se opredelijo kot dolgoročne. Oboje se obravnavajo v skladu s SRS2016 11. (SRS2016 11.1 in 11.2)

Kratkoročne časovne razmejitve so lahko:

- usredstvene (aktivne) kratkoročne časovne razmejitve ali

- udolgovljene (pasivne) kratkoročne časovne razmejitve.

Aktivne časovne razmejitve zajemajo odložene stroške oziroma odložene odhodke ter nezaračunane prihodke, ki se izkazujejo posebej in razčlenjujejo na pomembnejše vrste.

Pasivne e časovne razmejitve zajemajo vnaprej vračunane stroške oziroma vnaprej vračunane odhodke in odložene prihodke, ki se izkazujejo posebej in razčlenjujejo na pomembnejše vrste. (SRS2016 11.1 do 11.5)

Vrednotnice ( znamke, kolki in podobno) v blagajni se ne izkazujejo med denarnimi sredstvi, temveč se obravnavajo kot odloženi stroški (med usredstvenimi časovnimi razmejitvami). (SRS2016 11.5)

Odloženi stroški so zneski izdatkov ali stroškov, ki bodo šele kasneje kot stroški vplivali na vrednost nastajajočih poslovnih učinkov kot stroškovnih nosilcev.

Odloženi odhodki so zneski izdatkov ali stroškov, ki bodo šele kasneje kot odhodki vplivali na poslovni izid, ne da bi se zadrževali v zalogah proizvodov in nedokončani proizvodnji.

Vnaprej vračunani stroški so stroški, ki so že razporejeni po poslovnih učinkih kot stroškovnih nosilcih, čeprav še niso nastali.

Vnaprej vračunani odhodki so odhodki, ki že vplivajo na poslovni izid, čeprav se še niso pojavili.

Odloženi prihodki so prihodki, ki še ne vplivajo na poslovni izid. Kratkoročno odloženi prihodki so zneski, ki se v poslovnem izidu utemeljeno upoštevajo kot prihodki, za katere pa do njih pripoznanja še ni bilo prejeto plačilo in jih tudi ni bilo mogoče nikomur zaračunati.

Spremembe Slovenskega računovodskega standarda 15 z veljavnostjo od 1.1.2019 dalje na področju začetnega merjenja prihodkov prinašajo precejšnje novosti, ki imajo zaradi uvedbe nekaterih novih pravil glede določanja transakcijske cene in morebitnih izvršitvenih obvez, ki izhajajo iz prodajne pogodbe med kupcem in prodajalcem pomemben vpliv na izkazovanje kratkoročno odloženih prihodkov.

Nezaračunani prihodki so prihodki, ki že vplivajo na poslovni izid, čeprav še niso plačani, in katerih dolžnika še ni mogoče opredeliti. (SRS2016 11.30)

Med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami se izkazujejo odloženi prihodki, ki bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke. Med dolgoročno odložene prihodke se uvrščajo tudi državne podpore in donacije, prejete za pridobitev osnovnih sredstev oziroma za pokrivanje določenih stroškov. Namenjene so za pokrivanje stroškov amortizacije teh sredstev oziroma določenih stroškov in se porabljajo s prenašanjem med poslovne prihodke.

Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, ter katerih velikost je mogoče zanesljivo oceniti. (SRS2016 10.1)

Namen rezervacij je v obliki vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov zbrati zneske, ki bodo v prihodnosti omogočili pokritje takrat nastalih stroškov oziroma odhodkov. Med takšne rezervacije spadajo na primer rezervacije za reorganizacijo, za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb, za pokojnine, za jubilejne nagrade in za odpravnine ob upokojitvi. (SRS2016 10.2)

Rezervacije se lahko uporabljajo samo za istovrstne postavke, za katere so bile prvotno pripoznane, v utemeljenih primerih pa tudi za enakovrstne postavke. (SRS2016 10.8)

Če prodajna cena proizvoda zajema tudi stroške pregledov in popravil v jamstvenem roku, se poslovni prihodki ob prodaji sicer pripoznajo, vendar se v breme poslovnih odhodkov oblikuje

 Potrebujete pomoč?
Imate težavo z uporabo portala? Pišite nam.
Vaše sporočilo je bilo uspešno poslano.
Input:

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov.   V redu   Več o piškotkih