Input:

Knjigovodstvo trgovskega blaga

12.3.2019, , Vir: Verlag Dashöfer

Knjigovodstvo trgovskega blaga

Cilj lekcije

Seznanili vas bomo kako se knjižijo poslovni dogodki v zvezi z zalogami blaga: nabava blaga, prodaja blaga, kako nabavno vrednost povečujejo računi za prevoz in posredovanje špediterja, carinske dajatve in kako nabavno vrednost zmanjšujejo količinski popusti. Vodenje zaloge trgovskega blaga po nabavni vrednosti, po prodajni vrednosti z vračunano razliko v ceni v določenem % nabavne vrednosti ali po prodajni vrednosti, ki jo je fiksno določil dobavitelj. V zalogah blaga vračunan DDV ter kako narediti postopek kalkulacije nabave.

1. Nakup blaga od dobavitelja, upoštevajo se tudi računi za prevoz in posredovanje špediterja, carinske dajatve, po prodajni vrednosti, ki jo je fiksno določil dobavitelj

2. Zaloge trgovskega blaga se vodi po nabavni vrednosti, po prodajni vrednosti z vračunano razliko v ceni

3. Knjižbe trgovca na drobno, ki vodi zaloge po MPV z vračunano razliko v ceni

4. Trgovec na debelo, ki vodi zaloge po PV z vračunano razliko v ceni

5. Trgovec na debelo, ki vodi zaloge po NV, proda blago kupcu in ugotovi realizirano maržo

Teorija

Za razumevanje priporočamo, preberite:

Slovenski računovodski standardi (SRS2016) 4, Zakon o trgovini (ZT-1).

Zaloga, namenjena prodaji , zajema dokončane proizvode in trgovsko blago v skladišču ter količine na poti do kupca, dokler jih ne prevzame, trgovsko blago pa tudi količine na poti od dobavitelja, če jih je kupec že prevzel. (SRS2016 4.4.) Trgovsko blago so kupljeni proizvodi, namenjeni prodaji. (SRS2016 4.28.) Količinska enota zaloge trgovskega blaga se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Med nevračljive nakupne dajatve se všteva tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste. (SRS2016 4.11.)

Če se cene v obračunskem obdobju na novo nabavljenih količinskih enot razlikujejo od cen iste vrste v zalogi, se lahko med letom za zmanjševanje teh količin uporablja metoda zaporednih cen (fifo) ali metoda tehtanih povprečnih cen. Povprečne cene lahko organizacija izračunava za vsak dodatni prejem v zalogo (metoda drsečih tehtanih povprečnih cen) ali za obdobje. (SRS2016 4.15.) Knjigovodska vrednost porabljenih prodanih zalog je poslovni odhodek. (SRS2016 4.17.) Zaloge se vrednotijo po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju. Zaradi okrepitve se ne prevrednotujejo. (SRS2016 4.19.)

Posamezne metode vrednotenja zalog vplivajo na stanje zaloge trgovskega blaga in na višino izkazane nabavne vrednosti prodanega trgovskega blaga.

Poslovni dogodki nabavljanja trgovskega blaga se evidentirajo na kontih obračuna nabave blaga. Na temeljnem kontu 650 spremljamo vrednost blaga po obračunih dobaviteljev, na temeljnem kontu 651 pa evidentiramo neposredne stroške nabave blaga.

Računovodsko spremljanje teh dogodkov se konča z obračunsko kalkulacijo, ki se nanaša na vsako posamezno nabavo.

Zaloge blaga se lahko vodijo po nabavnih, prodajnih ali maloprodajnih cenah. Obračun nabave blaga zato prilagodimo načinu vodenja zalog blaga.

Če na obračunano nabavno ceno vkalkuliramo razliko v ceni (trgovinska marža), dobimo prodajno ceno (prodajna cena = nabavna cena + razlika v ceni). Če na to prodajno ceno vračunamo še ustrezni DDV, dobimo maloprodajno ceno (maloprodajna cena = prodajna cena + DDV).

V primerih, ko nabavo blaga spremljajo pomožne storitve, kot so prevoz, storitve nakladanja ali razkladanja ter druge, se lahko znajdemo v situaciji, da v trenutku obračuna nabave blaga še ne razpolagamo z vso potrebno dokumentacijo, iz katere bi lahko natančno ugotovili višino stroškov. Zato moramo te stroške oceniti na podlagi ponudb, predračunov ali izkušenj iz preteklosti, to oceno poknjižimo na konto odvisnih stroškov nabave in na konto pasivnih časovnih razmejitev (651/290). Če nam na koncu leta na kontu 290 ostane saldo, je potrebno konto saldirati (poračunati na kontu 702 oz. 711).

Vaje

1)

Trgovina na debelo je kupila blago od dobavitelja iz Srbije v vrednosti 5.000 DE, računi za prevoz in posredovanje špediterja znašajo 100 DE, carinske dajatve 10

 Potrebujete pomoč?
Imate težavo z uporabo portala? Pišite nam.
Vaše sporočilo je bilo uspešno poslano.
Input:

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov.   V redu   Več o piškotkih