Input:

Finančne naložbe, finančni dolgovi, lizing

12.3.2019, , Vir: Verlag Dashöfer

Finančne naložbe, finančni dolgovi, lizing

Cilj lekcije

Seznanili Vas bomo kako se knjižijo poslovni dogodki v zvezi s finančnimi naložbami in dolgovi (na primer podojila, delnice, najem...).

Vsebina lekcije:

1. Knjiženje pogodbe o najemu (pri lizingodajalcu in pri lizingojemalcu)

2. Knjiženje najetega posojila pri banki (če so obresti plačane mesečno, če obresti niso plačane v obdobju za katerega so obračune)

3. Knjiženje posojila zaposlenemu

4. Knjiži nakupa delnic ter provizije posrednika (podjetje kupi delnice z namenom špekulativnega kratkoročnega zaslužka, podjetje kupi delnice »za hude čase«, torej z namenom dosegati dolgoročne donose)

5. Knjiženje prevrednotovanja finančnih naložb na dan 31.12.20X6.

Teorija

Za razumevanje priporočamo, preberite:

Slovenski računovodski standardi:

Uvod v Slovenske računovodske standarde in okvir Slovenskih računovodskih standardov (SRS2016), Poglavje B. Okvir Slovenskih računovodskih standardov, podpoglavje 1-3, PSR 1 in 2.

Finančne naložbe so finančna sredstva, ki jih ima podjetje, da bi z donosi, ki izhajajo iz njih, povečevalo svoje finančne prihodke. To so večinoma naložbe v kapital drugih podjetij (npr. v delnice) ali v finančne dolgove drugih (finančne naložbe v dana posojila). (SRS2016 3.1.-3.5.)

Lizing

Poznamo dve vrsti lizinga, in sicer finančni in poslovni lizing oziroma najem. S spremenjenimi Slovenskimi računovodskimi standardi pa so se z letom 2019 poenotila pravila evidentiranja najemov in tako ločevanje najemov na finančne in poslovne ni več tako pomembno. Pri najemu je bistveno, da najemnik pridobiva gospodarske koristi iz pravice do uporabe v najem vzetega sredstva, in to v zameno za obveznost plačila za to pravico.

V skladu s spremenjenimi Slovenskimi računovodskimi standardi pa se od 1. 1. 2019 naprej najemi pri najemojemalcu ne bodo več evidentirali različno, glede na to, ali gre za poslovni ali finančni najem, ampak se bodo vsi najemi, ki izpolnjujejo določene pogoje, knjižili kot dolgoročna sredstva na aktivi in kot obveznosti iz najema v pasivi. Med stroški oziroma odhodki pa se ne bodo več knjižile najemnine, temveč amortizacija in obresti. Glede evidentiranja najemov pri najemodajalcu pa ni sprememb.

Izjema so lahko kratkoročni najemi (do enega leta) in najemi manjših vrednosti, katerih vrednost po Slovenskem računovodskem standardu znaša do 10.000 evrov, pri čemer se upošteva vrednost novega sredstva, ki je predmet najema. V teh primerih podjetje lahko še naprej pripozna stroške najemnin in ne evidentira sredstva med osnovnimi sredstvi.

Prav tako pa ne rabi najeme evidentirati po novem organizacija, ki po določbah zakona, ki ureja gospodarske družbe, velja za mikro ali majhno družbo, ali organizacija najemnica, ustanovljena v skladu z drugimi predpisi, ki dosega enako velikost, kot velja za mikro ali majhno družbo. Le-ta se lahko odloči, da poslovnih najemov ne pripoznava kot sredstva, ampak pripozna najemnine, povezane s temi najemi, kot odhodke na podlagi enakomerne časovne metode skozi celotno trajanje najema ali na kakšni drugi sistematični podlagi, ki najbolje odraža vzorec najemnikove koristi.

Finančne naložbe se pri začetnem pripoznanju razvrstijo v

1. finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (so praviloma kratkoročne),

2. finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo,

3. finančne naložbe v posojila ali

4. za prodajo razpoložljiva finančna sredstva.

(SRS2016 3.7.)

Če gre za finančno sredstvo, ki ni razvrščeno med finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, je treba začetni pripoznani vrednosti prišteti stroške posla, ki izhajajo neposredno iz nakupa ali izdaje finančnega sredstva. (SRS2016 3.17.)

Kratkoročni/dolgoročni finančni dolgovi se pojavljajo, ker posojilodajalci vnašajo v podjetje denarna sredstva ali ker z denarjem poplačujejo poslovne dolgove podjetja. Finančni dolgovi so dobljena posojila na podlagi posojilnih pogodb in izdani dolžniški vrednostni papirji. (SRS2016 9.2., 9.3.)

Stroški izposojanja v zvezi s finančnimi dolgovi so finančni odhodki, razen kadar se vštevajo v nabavno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev ali vrednost zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje. (SRS2016 9.15.)

Kreditiranje je dajanje na upanje, ki omogoča dolžniku prejetje blaga ali storitve ob odloženem plačilu ali odloženi nasprotni dajatvi. Prodaja na up (kredit) je prodaja blaga ali storitve, ki ga (je) kupec v trenutku prenosa nanj še ne plača. (SRS2016 9.25.)

Posojanje je dajanje denarja ali drugih nadomestnih stvari, pri čemer se dolžnik obveže, da bo po določenem roku vrnil enake zneske denarja ali enake količine drugih nadomestnih stvari. (SRS2016 9.25)

Vaje

1)

Podjetje je kupilo stroj za proizvodnjo v vrednosti 1.000 DE, znesek DDV je 220 DE. Stroj bo uporabljalo pri proizvodnji 6 let. Nabavo stroja je podjetje financiralo z lizingom. Po pogodbi mora podjetje takoj plačati 150 DE pologa (se šteje kot del kupnine), znesek DDV ter račun za pripravo pogodbe o najemu v višini 36 DE. Preostanek kupnine bo podjetje plačalo v 60 enakih obrokih (doba najema je 5 let) ter obresti po amortizacijskem načrtu, ki za celotno obdobje skupaj znašajo 255 DE. Enaka mesečna anuiteta znaša 25 DE, obresti pri prvi anuiteti znašajo 2 DE.

Prikažite knjiženje pogodbe o najemu na T konte

a) pri lizingodajalcu

b) pri

 Potrebujete pomoč?
Imate težavo z uporabo portala? Pišite nam.
Vaše sporočilo je bilo uspešno poslano.
Input:

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov.   V redu   Več o piškotkih