Input:

Denarna sredstva

11.3.2019, , Vir: Verlag Dashöfer

Denarna sredstva

Cilj lekcije

Seznanili Vas bomo kako se knjižijo poslovni dogodki glede poslovanja z gotovino, kaj je namen blagajniškega dnevnika, knjiženje bančnega izpiska, medsebojnega pobota, verižnih kompenzacij in še drugih poslovnih dogodkov.

Vsebina lekcije:

1. Bančni izpiski

2. Gotovinsko poslovanje

3. Kompenzacija

4. Asignacija

5. Cesija

Teorija

Za razumevanje priporočamo, preberite:

Slovenski računovodski standard 7 (SRS2016)

Povzetki iz Slovenskih računovodskih standardov

SRS2016 7.1.-7.5. Denar so gotovina (denar v blagajni), knjižni denar (denar na računih) in denar na poti (ki se prenaša iz blagajne na ustrezni račun). Med denarna sredstva uvrščamo tudi denarne ustreznike, to so naložbe, ki jih je mogoče hitro oziroma v bližnji prihodnosti pretvoriti v vnaprej znani znesek denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno (npr. kratkoročni depoziti, vloge pri bankah, takoj udenarljive dolžniške vrednostne papirje z nizkim tveganjem, ki so uvrščeni na organizirani trg: državne obveznice, blagajniški zapisi ipd.). Naložbe v kapital so izključene iz denarnih sredstev, razen če so pridobljene tik pred zapadlostjo v plačilo in je datum odkupa natančno zapisan.

SRS2016 7.6. Denar niso niti izdani čeki, ki so odbitna postavka denarnih sredstev, niti denar na poti, ki se prenaša z računa pri banki na druge ustrezne račune in se istega dne še ne vpiše kot dobroimetje pri njej. Tudi dogovorjena samodejna zadolžitev na tekočem računu ni denar.

PSR 1.18 Blagajniške in druge listine, ki izkazujejo denarne poslovne dogodke, se ne smejo popravljati, temveč se z izdajo novih listin in s sklicevanjem na prvotne listine, ki se popravljajo, doseže sprememba obsega ali vrednosti poslovnega dogodka. Za vsako spremembo knjigovodske listine organizacija zagotovi ustrezno revizijsko sled.

Pobot ali kompenzacija (311. - 318. čl.) Obligacijskega zakonika

Dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. Pobot ne nastane takoj, ko stečejo pogoji zanj, temveč mora to ena stranka drugi izjaviti. Po izjavi o pobotu se šteje, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj.

Asignacija ali nakazilo (1035. – 1049. čl.) Obligacijskega zakonika

Z nakazilom (asignacijo) pooblašča ena oseba, nakazovalec (asignant), drugo osebo, nakazanca (asignata), da na njen račun izpolni nekaj določeni tretji osebi, prejemniku nakazila (asignatarju), tega pa pooblašča, da v svojem imenu sprejme to izpolnitev.

Cesija ali odstop terjatve s pogodbo (417. – 426.čl.) Obligacijskega zakonika

Upnik lahko s pogodbo, ki jo sklene s kom tretjim, prenese

 
 Potrebujete pomoč?
Imate težavo z uporabo portala? Pišite nam.
Vaše sporočilo je bilo uspešno poslano.
Input:

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov.   V redu   Več o piškotkih